God Lurške Matere Božje (11.februarja) je hkrati Svetovni dan bolnikov, letos že sedemnajsti po vrsti. Pri nas v Sloveniji je geslo praznovanja želelo povezati leto mladih z dnevom bolnikov: Vzgoja za zdravje je vzgoja za življenje. Za našo bolnišnico pa je ta dan tudi praznik naše kapele, ki je posvečena prav Lurški Materi Božji. Praznovali smo v sredo po njenem godu, kot je bilo dogovorjeno ob blagoslovitvi kapele leta 2006 - tokrat natanko teden dni kasneje.

Prvi del praznovanja je bilo bogoslužje lurške devetdnevnice, ki je pred godom naše Zavetnice, nato pa smo obhajali praznično daritev svete maše - daroval jo je naš dekan g. Miro Virant, somaševali pa smo: naš župnik p, Simon Peter Berlec, bolniški duhovnik - pomočnik g. Adolf Mežan, naš kaplan p. Tadej Inglič in bolniški duhovnik p. Marko Novak.

Ob prihodu k oltarju je bolniški duhovnik najprej ljubeznivo pozdravil gosta - glavnega mašnika, brate duhovnike, glavno sestro bolnišnice in osebje, bolnico, ki je zastopala vse bolnice in bolnike, ter zbrano občestvo; hkrati pa je opravičil gospo direktorico Miro Retelj in vodjo splošne službe gospo Biserko Simčič, ki tokrat nista mogli biti navzoči. Glavna sestra gospa Zlata Rebolj je nato toplo pozdravila gosta in vse navzoče, in poudarila pomen celovitega zdravljenja bolnikov, zato tudi duhovne oskrbe v bolnišnici in navzočnosti duhovnika med bolniki, osebjem in svojci. G. dekan se je prijazno zahvalil za topel sprejem in prisrčno pozdravil vse bolnike, vodstvo bolnišnice, zdravnike in drugo zdravstveno osebje, bolniška duhovnika in brate v duhovniški službi ter vse navzoče - in nas nato uvedel v Kristusovo daritev. V pridigi nas je nagovoril v globini srca ... in nam na našo priprošnjo poslal svoje razmišljanje, da ga priobčimo v Viziti - naj nagovor in poživi srce tudi bralcem kot je pri pridigi poslušalcem!

Ob sklepu svete maše sta se gostu zahvalila naša zdravnika gospa Marika in gospod Janez Kramar in v zahvalni bese-di poudarila tudi tole:... Hvala Vam za pričevanje vere in ljubezni, za oznanilo upanja, ki je tako dragoceno v življenju, posebno še v preizkušnjah! Hvala za Vašo pristno bližino našemu občestvu, za povezanost z nami v srcu in molitvi...

V preddverju nas je čakala gostoljubnost bolnišničnega vodstva in naše dobre kuhinje - in nas popeljala v prijeten pogovor, v graditev skupnosti. Zadnje besede tega zapisa naj bodo zahvaljevanje: najprej zahvala vodstvu naše bolnišnice za praznično gostoljubje, odprtost in lepe odnose, gospe Biser-ki Simčič pa posebej za sodelovanje pri pripravi slavja ... nato zahvala osebju za čuteče sodelovanje in mnogotero pomoč ... zahvala bolnicam in bolnikom, svojcem in prijateljem bolnišnične kapele za darove trpljenja in upanja, molitve in daritve, povezanosti in solidarnosti ... zahvala tudi bolniškemu duhovniku-pomočniku g. Adolfu Mežanu za skrbno služenje v bolnišnici... in končno mojim bratom v skupnosti, ki so moje zavetje in moj dom ... Bog povrni vsem!