Stara Cerkev 18 1332 STARA CERKEV Tel: (01) 895 17 38

Svete maše

Svete maše ob nedeljah

Zimski čas (1): 8.00, 9.00 Poletni urnik (2): 8.00, 9.00 Vmesni urnik (3): 8.00, 9.00

Svete maše ob delavnikih

Zimski čas (1): 17.00 Poletni urnik (2): 20.00 Vmesni urnik (3): različno od 17.30 do 19.30, predlagam telefonski klic

(1) začetek novembra do konca februarja (2) začetek junija do sredine avgusta (3) sredina avgusta do konca oktobra in začetek marca do konca maja

Pisarna

Telefon: (01) 895 17 38 Uradne ure so ob torkih in sobotah med 10. in 11. uro, možno pa je kakšne zadeve urediti tudi takoj po sveti maši.

Osnovni podatki o župniji

Z vsemi vasmi je župnija Stara Cerkev po popisu prebivalstva v letu 2002 štela 2243 ljudi.

V župnijo spadajo naslednje vasi: Breg pri Kočevju, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornje Ložine, Koblarji, Konca vas, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mrtvice, Nove Ložine, Slovenska vas, Stara Cerkev, Stari Breg, Stari Log in Trnovec.

Podružnice

sv. Andreja, apostola, v Klečah sv. Ane v Belem Kamnu Device Marije v Trnovcu sv. Filipa in Jakoba, apostolov, na Mlaki sv. Marjete, mučenke, župnijska cerkev župnije Stari Log sv. Miklavža, škofa, v Mali Gori sv. Petra in Pavla, apostolov, v Pugledu sv. Štefana in Antona Padovanskega v Koblarjih sv. Uršule v Starem Bregu

Kapele

Device Marije dobrega sveta v Slovenski vasi Device Marije Pomočnice v Starem Logu sv. Jožefa na Gorenju

Sveta maša se običajno daruje v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja, na željo vernikov pa tudi v podružnični cerkvi v Gornjih Ložinah, v Marijini kapeli v Slovenski vasi ali kapelicah v Gorenju ali Koblarjih.

Zgodovina župnije

Kočevska dežela je bila v srednjem veku pred letom 1330 redko naseljena s slovenskim prebivalstvom. Za večjo naseljenost je poskrbel grof Oton Ortenburški, ki je iz koroških posestev začel naseljevati koroške Nemce, pozneje znane pod imenom Kočevarji. Takrat je cerkev Marijinega vnebovzetja v tem kraju že stala. Grof Oton Ortenburški si je dal v Mahovniku zgraditi dvorec, zraven pa še kapelo sv. Jerneja. Ljudje so začeli nekaj kilometrov oddaljeno Marijino cerkev imenovati kar "staro cerkev" (ad antiquam ecclesiam).

Tisti čas so mejo ribniške župnije označevali Dobro polje, Velike Lašče, Bloke, Osilnica in Stari trg ob Kolpi. Ker je bila Stara Cerkev od Ribnice, kjer je bil župnik, oddaljena 4 ure hoda, je grof prosil oglejskega patriarha Bertranda, naj namesti kaplana ekspozita, da bo vršil bogoslužje, delil zakramente in pokopaval. Patriarh je 1. septembra 1339 grofovo prošnjo izpolnil. Kasnejši patriarh Ludovik della Torre pa je 1. maja 1363 Kočevju dodelil omejeno samostojnost, duhovnik pa je bil odgovoren župniku v Ribnici.

Ozemlje današnje župnije Stara Crkev je bilo do 1788 razdeljeno med župniji Kočevje in Ribnico. V slovensko ribniško župnijo je spadala Slovenska vas in vas Stara Cerkev s svojo Marijino cerkvijo, ki se ji Ribnica ni hotela odreči, saj v tistem času še ni bilo danes mnogo bolj znane Marijine cerkve pri Novi Štifti. Stara cerkev je postala župnija z odlokom cesarja Jožefa II. z dvornim odlokom 2. decembra 1785. V tem času je še z vso Kočevsko pokrajino spadala v goriško nadškofijo, ki pa jo je papež Pij VI. 8. marca 1788 ukinil. Z isto bulo, s katero je ukinil goriško nadškofijo pa je ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo in ji dodelil me drugim tudi vse župnije kočevskega dijakonata, med katerimi je poimensko našteta tudi Stara Cerkev. Za prvega župnika je notranjeavstrijska vlada 29. aprila 1788 imenovala Matija Ramorja. Dokument pa je bil naslovljen še na goriški konsistorij, čeprav je dejansko takrat župnija že spadala pod Ljubljano, ki pa je bila takrat še brez nadškofa, ki ga je dobila šele 8. junija 1788. Ta je tega dne prevzel tudi vse na novo dodane župnije, tako da je stem dnem Stara Cerkev prišla v ljubljansko nadškofijo. V njej je ostala do 7. aprila 2006, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil tri nove škofije: Celje, Mursko Soboto in Novo mesto. Po tem odloku spada župnija Stara Crkev z vso kočevsko dekanijo v škofijo Novo mesto.

Med in po drugi svetovni vojni so bile uničene cerkve v vaseh Beli Kamen, Kleč, Koblarji, Mala Gora, Mlaka, Pugled, Stari Breg, Stari Log in Trnovec. Uničeno je bilo tudi veliko kapel in križev. Ostale so samo župnijska cerkev v Stari Cerkvi, podružnica v Gornjih Ložinah, kapela v Slovenski vasi in še nekaj kapel po vaseh. Jeseni 2004 so vaščani Koblarjev na kraju, kjer je prej stala podružnica, postavili novo kapelo. Leta 2007 pa so vaščani Mlake sezidali kapeli na mestih prejšnjih porušenih kapel.

Lokacija: