Župnijska cerkev Marije Pomočnice

Zagorje 48 3261 LESIČNO Tel: 03 809 5010 zupnija.zagorje@rkc.si

Oskrbovana iz župnije Pilštanj

Poletni urnik sv. maš: - nedelje: 08:30 - delavniki: 07:30

Zimski urnik sv. maš: - nedelje: 08:30 - delavniki: 07:30

Vasica Zagorje (nadmorska višina 450 m) leži na enem izmed gričev med Loščem, (nadmorska višina 630 m) in gozdnatim Bohorjem, (nadmorska višina 1023 m). Sredi vasice je prečudovita in veličastna baročna Cerkev Zagorske Matere božje. Proti vzhodu prehaja kotlina v ozko dolino ob vodi Bistrica, proti zahodu pa proti Planini pri Sevnici. Približno 1 km dolga občinska cesta vodi do ceste Lesično €“ Planina. V župnijo Zagorje spadajo vasi: Zagorje, Artiče, Bobovec, Gabrje in Preska. Na razgledno Oslico (863 m nadmorske višine) na Bohorju vodi 1 uro dolga gozdna pot.

Ob propadu rimskega imperija so se na tem ozemlju ustavljala razna plemena. Tako so se naši slovenski predniki tudi tukaj naselili v 6. stoletju po Kr.

Ko so zasedli ozemlje, so priznali nad oblast Bavarcev, kasneje Frankov, ki so jih vpeljali v fevdalno življenje in med njimi širili krščanstvo.

Sredi vasi stoji mogočna zgradba €“ cerkev Zagorske Matere Božje. Nad glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, to je zgodnji barok. Cerkev je pa le starejša, saj njeni začetki segajo v srednji vek. To dejstvo potrjuje majhna nadstropna kapela na južni strani cerkve, ki je gotsko obokana, na sklepniku pa je izklesan celjski grb s šest krakimi zvezdami. Ta obok in gotske freske dokazujejo, da je nastala nekje sredi 15. stoletja, saj so Celjski grofje že leta 1456 izumrli. Vendar pa Celjski grofje, kar omenja že Valvazor, niso bili edini plemiči, ki so gradili cerkev. Za cerkev so v baroku poskrbeli grofje Attemsi. Plemiška družina Attems je na Štajerskem imela vrsto gradov. Cerkev v Zagorju je baročno opremil Ignac Marija grof Attems (1649 €“ 1732), lastnik gradov Hartenstein (Pilštanj) in Podčetrtek. Cerkev je pofreskal mojster Lerhinger. Ta umetnik je poslikal tudi cerkev v Olimju, na Gradu pri Slovenj Gradcu€Ś

Občudovanja vredne so freske, kjer so upodobljeni prizori Marijinega kronanja, upodobitve evangelistov, skupine ubogih in potrebnih pomoči, bolniki, pohabljenci€Ś Ne na koncu tudi grof Attems kot jetnik€Ś

V plitvih vdolbinah sta naslikana dva stranska oltarja: Sv. Lenarta, Uršule in Marjete, ki pa sta zakrita z misijonskim križem in plastiko Sv. Uršule.

Omeniti še moramo masiven zvonik in dve stranski kapeli: Sv Jožefa, ki je poslikana s prizori iz njegovega življenja ter Sv. Družine. Desna pa je posvečena Sv. Dizmi €“ desnemu razbojniku. Veliki oltar je iz 18. stoletja, ki ga je izdelal umetnik iz Laškega €“ Janez Gregor Božič. Na tem kraljuje mnogo starejši Marijin kip, ki je obdan z angelčki, nad njo pa Bog Oče s Sv. Duhom. Marija drži v naročju otroka Jezusa, ki ima v roki grozd.

Marija je Pomočnica vsem tistim, ki se k njej zatekajo; je vedno pripravljena priskočiti na pomoč in lajšati tegobe življenja potujočemu ljudstvu.

Odgovor na vprašanje, zakaj tukaj stoji tako mogočna cerkev, je povezan z družino Attems. Grofje Attems so hodili na območje Zagorja na lov. To se je dogajalo v času turških vpadov. V enem izmed osvajalskih turških pohodov, so v Zagorju tudi ujeli tudi grofa Attemsa in ga odpeljali v ujetništvo v Turčijo. Grof Attems se je zaobljubil, da bo, če bo rešen iz turških zaporov, zgradil v Zagorju cerkev. Marija je grofa Attemsa čudežno rešila, na kar kažejo tudi freske v cerkvi.

Grof je ob vrnitvi naletel na izropan grad v Podčetrtku. Izpolnitev zaobljube se mu je zdela skoraj nemogoča. Toda Marija ga je, po zapisih, tri leta zaporedoma, na isti dan in isto uro opozarjala, naj začne graditi cerkev. Grof se je dela temeljito lotil in nastal je pravi biser umetnosti Božjega svetišča. Romarji so vedno bolj trumoma prihajali k Zagorski Materi Božji in prosili za vsakovrstno pomoč. Resničnost tega dokazujejo freske v notranjosti cerkve. V cerkvi je navzočih tudi veliko zahvalnih tabel in drugih dokazov hvaležnosti Materi Božji.

Romarji v izredno velikem številu obiskujejo Zagorsko Mater Božjo. Še posebno veliko romarjev pride na 7. velikonočno nedeljo. To romanje imenujemo: Zagorsko ali štajersko romanje. Maše so: ob 8 h, 9 h in ob 10 h. Drugo veliko romanje je na nedeljo v avgustu pred Sv. Lovrencem in se imenuje Leskovčko romanje. Maše so: ob 8 h, 9 h in ob 10 h. Ti dve veliki romanji sta povezani z dogodki izpred 300 €“ 400 let.

Na Hrvaškem, v Pregradi, je za kugo umiralo vedno več ljudi. Verni Zagorci in tudi Štajerci so se zaobljubil Zagorski Materi Božji, če bodo rešeni te nadloge, bodo iz hvaležnosti hodili vsako leto na romanje v Zagorje. To obljubo držijo še danes, saj leto za letom prihajajo na Zagorsko romanje, čeprav sedaj po osamosvojitvi Slovenije v mnogo manjšem številu.

Že več kot 300 let prihajajo romarji iz Leskovca pri Krškem. Njihova zaobljuba pa je povezana z večkratnimi sušnimi letinami v Leskovcu in okolici.

Novejšega datuma je tudi romarski shod na 1. maja dan. Maša je ob 10 h.

Cerkev Zagorske Matere Božje, je bila v Jubilejnem letu 2000 proglašena za sveto letno svetišče. Romarji so nekoč hodili peš preko Bohorja, danes pa romajo na bolj sodoben način. Zagorje je bila nekdaj podružnica Pilštanjske prafare, leta 1787 je postala lokalija in leta 1882 končno samostojna župnija, kar je še danes.

Prebivalci se ukvarjajo z vinogradništvom, živinorejo in s kmetijstvom. Krajevno ime Gradišče , spominja na prazgodovinsko selišče. Domnevno je tu stal srednjeveški grad, last graščakov iz Podčetrtka in Pilštanja.

Četrt ure od Zagorja je bil na Fužinah nekdaj plavž, kjer so topili železno rudo in prodajali lito železo. Ker so bile slabe prometne zveze, so ga leta 1899 opustili in zaprli.

Literatura: 1. Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1976 2. Župnijska kronika župnije Zagorje 3. Praznično leto Slovencev, Niko Kurent, Ljubljana 1989 4. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937 5. Zgodovina Lavantinske škofije, prof. dr. Franc Kovačič, Maribor 1928 6. Jože Curk, Topografsko gradivo VI.