Ovsiše 30 4244 PODNART Tel: (04) 533 00 28 http://zupnija-ovsise.rkc.si/

Poletni urnik sv. maš: - nedelje: 08:30; velika noč tudi: 10:00 - delavniki: 19:00 Na podružnici na Češnjici je sv, maša 4. maja (sv. Florijan), 3. julija (sv. Tomaž) in žegnanje na nedeljo po godu apostola Mateja (21.9.)

Zimski urnik sv. maš: - nedelje: 08:30; božič in velika noč tudi: 10:00 - delavniki: 17:00

Vmesni urnik sv. maš: - nedelje: 08:30 - delavniki: 18:00

Trajanje poletnega urnika maš: Od pomladanskega prehoda na letni čas do jesenskega prehoda na zimski čas. Trajanje zimskega urnika maš: Od jesenskega prehoda na zimski čas do pomladanskega prehoda na letni čas. Trajanje vmesnega urnika maš: oktober. O župniji

Župnijska cerkev sv. Miklavža na Ovsišah je bila prvič omenjena leta 1568. Skupaj podružnično cerkvijo sv. Tomaža na Češnjici, ki je bila prvič omenjena leta 1696 je spadala v pražupnijo sv. Martina v Smarnem pri Kranju. Leta 1731 je župnija, takrat še duhovn a, dobila prvega duhovnika, ki je začel pisati tudi matične knjige. Prava župnija pa je postala šele leta 1862. V župnijo spadajo vasi: Ovsiše, Poljšica, Dobravica, Češnjica, Rovte in Podnart. Po podatkih urada za statistiko RS na dan 30. junija 2006 ima župnija 871 prebivalcev.

Glavni oltar je posvečen sv. škofu Miklavžu. Žegnanje se obhaja na nedeljo po godu sv. apostola Jerneja (24. 8.). Cerkvi je prizidana kapelica sv. Valentina, mučenca. Na njegov god je tudi romarski shod. Ta dan so svete maše ob 8., 9., 10. in 17. uri. Tretji, stranski oltar, pod zvonikom je posvečen Mariji Pomagaj.

Ovsiše

Pisec zgodovine župnij radovljiške dekanij Josip Lavtižar v letu 1897 župnijo Ovsiše imenuje z imenom Olge, kar danes ni več v rabi. V domači govorici se največ imenuje ime Voše. Zupnija je bila uradno ustanovljena šele leta 1862, čeprav je imela stalnega duhovnika in s tem duhovnijo že od leta 1731. Od tedaj so začeli pisati tudi matične (krstno, poročno, mrliško) knjige. Prej so kraji: Ovsiše, Poljšica, Dobravica, Brezovica, Češnjica in Rovte (delno v župnijo Selca) spadali v pražupnijo v Šmartnem pri Kranju. Ustanovitev novega duhovnega središča je bila nujna, saj so ljudje morali hoditi dve uri in pol do farne cerkve, ki je bila takrat pri starem savskem mostu na desnem bregu Save. Meja župnije sta bili reki Sava in Lipnica, na drugi strani pa pozneje ustanovljena župnija Besnica (ker je bila bliže središču prafare). Sedaj Največja vas Podnart, ki je bila drugi strani Lipnice, je zato spadala v župnijo Dobravo; je bila prefarana leta 1962, ob 500-letnici ljubljanske škofije. Istočasno je bila prefarana vas Brezovica v župnijo Dobrava. Za ustanovitev novega duhovnega središča si je največ prizadeval prvi duhovni pastir Gašper Glavatič (1731-1744), ki je bil preje kaplan v Smartnem pri Kranju. Zgodovinopisec Josip Lavtižar še posebej omenja Antona Nepomuka Weinachta (17721789) kot dobrega duhovnika in učitelja mladine. Otroke je učil ne samo krščanski nauk, ampak tudi brati, pisati in računati.Tako lahko v njegov čas postavimo začetek šole na Ovsišah. Med drugim lahko omenimo še pesnika Jožefa Žemljo in Jožefa Ocepka, ki je bil na Ovsišah več kot 50 let. Kdaj so prav na izvor bistrega studenčka postavilo cerkev sv. Nikolaja kot zavetniku zoper povodnji, ni znano. Studenec izvira prav pod glavnim oltarjem! Prvič je omenjena leta 1568, podružnica sv. Tomaža na Češnjici pa leta 1696. Cerkev na Ovsišah je bila trikrat prezidana (beri povečana), obe pa večkrat prenovljeni

Proti koncu druge svetovne vojne, 2. februarja 1945 so partizani minirali in požgali župnišče na Ovsišah. Tako je moral župnik Jožef Ocepek bivati drugje. Farani so z velikim naporom in stroški hlev prenovili v župnišče, ga v 80-ih letih povečali, da se danes zdi kot nova stavba in služi svojemu namenu. Tudi pri cerkvi so naredili vsa potrebna popravila. Po udaru strele so napeljali strelovod, obnovili fasado in streho, v cerkvi nove klopi, spovednico in vse potrebno. V letu 1990 so farani najprej obnovili podružno cerkev sv. Tomaža na Češnjici. Obnovljena je bila streha na zvoniku, nova fasada, pozneje še notranjost cerkve (oltarji in nove klopi). Obnovitvena dela je 15. septembra 1991 blagoslovil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. V letu 1995 se je začela obnova župnijske cerkve sv. Miklavža. Novo streho je dobila vsa stavba: zvonik in celotna cerkev. Narejena je bila nova fasada. Farani so veliko dela naredili sami. Obnovo je ob sklepu misijona, 29. oktobra 1995, blagoslovil prelat Ivan Merlak. Dela so se nadaljevala leta 1998 z ureditvijo drenaže s prezračevalnim jaškom. Pri obnovi obeh cerkva je bila župnija deležna občinske pomoči še za časa županovanja Franca Černeta. Večino sredstev pa so zbrali župljani sami s prostovoljnimi darovi, bodisi v cerkvi, župnišču, s pobiralnimi polarni ali s položnicami. Sedaj je na vrsti notranjost cerkve. Leseni zlati oltarji sicer nimajo največje zgodovinske in umetniške vrednosti, vendar so potrebni obnove - pozlatitve. Glavni oltar je že skoraj končan, potrebno je še drobno delo na njem samem, stranska še čakata. Obnovljen je samo kip sv. Valentina, ki vsako leto od bližnje okolice veliko romarjev. Posebno zvesti so romarji iz Tržiča. Vsi prosimo slavnega zavetnika za dušno in telesno zdravje. Zupnijski zavetnik, sv. Miklavž pa naj nas uči dobrote in skrbi za njegovo svetišče. Ob njegovem godu je cerkev polna otrok, ki z veseljem pričakujejo njegov obisk.