Podružnična cerkev Sv. Križa

Župnija Polzela

ZGODOVINA

Gora se prvič omenja v 13.stol. kot 'Križna gora'. Pogodba med lastnico šoštanjskega gospostva in polzelskim komendatorjem omenja, da je vsaj že v sredini 17.stol. stal na vrhu 'znameniti križ Odrešenika sveta', vsaj od 1753 naprej pa tudi lesena kapela s kipoma sv. Jošta in Neže. Številni obiskovalci so izražali željo, 'da se naj na istem mestu zgradi velika, zidana cerkev v čast našemu Odrešeniku ... pa tudi župnišče, mežnarija in konjušnica'.

23.avgusta 1754 je bila sklenjena pogodba, po kateri je šoštanjska gosposka darovala del svojega ozemlja Malteškemu viteškemu redu na Polzeli (vitezu F.D.S.von Helfenthal). Gradilo se je v letih 1754-1757 pod vodstvom komendatorja Janeza Nepomuka Mayer-ja, deloma na živi skali, deloma na umetno izravnanem svetu. Za ves gradbeni material je bil s pogodbo zadolžen U.Pižorn.

Cerkev je postala zelo privlačna. 'Obisk je bil tako velik, da so leta 1763 bili nastavljeni trije, pozneje pa celo več duhovnikov'. Vendar je jožefinizem romanja kmalu prekinil. 14.februarja 1788 je bila izdana odločba o zaprtju cerkve'. Začela se je razprodaja. Na Polzelo so bile prenešene 'relikvije sv.Teodorja, srebrna monštranca, kapital. 14 lepih slik križevega pota je bilo prodanih v Mozirje'. Ko pa so hoteli vzeti zvonove, so se domači kmetje uprli. Dosegli so, da je bila cerkev ponovno usposobljena za občasno maševanje.

4.maja 1837 je v cerkev udarila strela. 'Zgorelo je ostrešeje in zvonik. Zvonovi so se stopili'. Obnova je bila izvedena takoj. 'V veliki vnemi so žene in dekleta na rokah, v jerbasih in koših nosile opeko na Goro Oljko iz Polzele, Št.Petra in celo iz Žalca'.

Leta 1857 so od 19. do 27. septembra (8 dni) slavili 100 letnico svetišča.

Drugič je gorelo zaradi neprevidnega kresovanja v noči s 4. na 5. julij 1932. Požar je upepelil vse, kar je bilo lesenega. Obnova je trajala do 1935.

IME

Gora Oljka je dobila ime po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja, kjer je upodobljen Jezus na Oljski gori. Pred tem so ji rekli Dobrič, tako kakor zadnjemu naselju na njenem pobočju. Zaradi križa, ki je pred cerkvijo stal na vrhu, so ji do leta 1757 pravili tudi Križna gora.

ARHITEKTURA

Cerkev je zidana v smeri od juga proti severu v baročnem slogu po vzoru vzhodnih cerkva. 21 metrov široko pročelje z obeh strani zaključujeta dva mogočna, 38 m visoka zvonika. Dolžina cerkve je 32 metrov.

Teren je nudil možnost, da so pod cerkvijo zgradili še podzemno svetišče. V osrednji prostor, kvadrat 8 x 8 metrov, vodita dva enaka hodnika dolga 11.30 metra.

Cerkev je ostala arhitekturno vseskozi nespremen-jena. Zamenjane je bilo le nekaj opreme in stranska oltarja (v šestdesetih in sedemdesetih letih 19.stol.).

OPREMA - spodnje svetišče

Trije klasicistični oltarji z dekorjem. V sred-njem, večjem, je skupina jeruzalemskih žena ob mrtvem Jezusu, v stranskih pa Lurška M.B. in Srce Jezusovo. Oltarji so iz srede 19.stol.

OPREMA - gornje svetišče

Stene in strop v ladji niso poslikane, 8.15 m dolg in 7.85 m širok prezbiterij pa je zelo bogat. Na stenah so Fantonijeve freske: Mojzes s kačami, napoved cesarju Konstantinu 'v tem znamenju boš zmagal' (2), Helenino najdenje svete-ga križa in prizor, kako cesar Heraklij križ vrača nazaj v Jeruzalem (3). Na stropu je prikaz vstajenja k poslednji sodbi (4).

Višek vsega v cerkvi je glavni oltar na katerem je rokoko tabernakelj z mizo, okoli katere sedijo z Jezusom apostoli pri zadnji večerji (1). Oltar je delo baročnega kiparja Ferdinanda Galla. Na nastavku je znamenita slika Fortunata Berganta, 'Kristus v vrtu Getsemani' (130x150 cm). Visoko nad to sliko je velik križ, pod njim kip Žalostne Matere Božje, ob njej pa še kipa sv. Neže in Jošta.

Stranska oltarja sta lesena, klasicistična. Levi: slika Rožnovenske M.B. (Fantoni, 1871) in kipa sv. Ane in sv. Rozalije (5). Desni: slika sv. Janeza Nepomuka (Fantoni, 1871) in kipa sv. Antona Puščavnika ter Frančiška Ksaverja (6).

Nad levim stranskim oltarjem je zanimiva prižnica iz leta 1862 s kipi evangelistov. Na vratih prižnice je reliefno upodobljen Jezusov krst v reki Jordan, na strehi pa spremenjenje na gori Tabor.

Križev pot je naslikan po prvotnem J.A.Straussa (M.Dečman, 1994).

Zakristijska omara ima bogato ornamentiko in intarzijo, v podstavkih pa zanimive leve.

Vsi trije zvonovi so KID-ovi iz leta 1924.

Obiski romarskih skupin možni vedno!

ključar Janez tel.: 063 / 720 615

ključar Milan tel.: 063 / 720 605

Lokacija: