Preserje 4 1352 PRESERJE Tel: (01) 363 11 44 Fax: 31 35 zupnija.preserje@rkc.si

Poletni urnik sv. maš: - nedelje: 07:00, 10:00 - delavniki: 19:00

Zimski urnik sv. maš: - nedelje: 07:00, 10:00 - delavniki: 18:00

Vmesni urnik sv. maš: - nedelje: - delavniki:

Trajanje poletnega urnika maš: Od pomladanskega prehoda na letni čas do jesenskega prehoda na zimski čas. Trajanje zimskega urnika maš: Od jesenskega prehoda na zimski čas do pomladanskega prehoda na letni čas. O župniji

Župnija Preserje je do leta 1751 sodila pod oglejski patriarhat, potem do leta 1787 pod goriško nadškofijo, po tem letu pa v ljubljansko škofijo. Prvotno je ozemlje naše sedanje župnije sodilo pod CERKNICO. Ker pa je bila Cerknica preveč oddaljena od naših krajev, je bil za te kraje ustanovljen poseben vikariat. Pod ta vikariat so sodili naslednji kraji: Preserje, Podpeč, Gor. in Dol. Brezovica, Kamnik, Prevalje in Goričica, Rakitna in vsa sedanja borovniška fara. Vikariat naj bi bil ustanovljen pred letom 1321 (dosedaj znana letnica), saj se omenja preserski vikar že okoli leta 1270 (glej J. KEBE - Loška dolina z Babnim poljem 1996). Vikariat je bil podrejen bistriškemu kartuzijanskemu samostanu (patronat). Preserski vikariat je postal samostojna župnija med letoma 1747 in 1750. Leta 1766 je Rakitna dobila svojega duhovnika, ki je tudi pisal matične knjige za ta kraj. S tem je Rakitna postala samostojna župnija. Leta 1792 je naša župnija dobila od ižanske fare - v zvezi z jožefinsko reformo - še vasi Jezero in Planinco. Leta 1858 pa se je osamosvojila še borovniška župnija. Prej so matične knjige za borovniško ozemlje vodili v Preserju. Matične knjige, ki jih hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, imajo častitljivo starost: krstna knjiga je pisana od leta 1635, poročna od leta 1652, mrliška pa od leta 1751.

V župnijski kroniki so omenjeni naslednji vikarji in župniki, ki so v župniji delovali od leta 1632 dalje:

VIKARJI Matej BERGANT (BREGANT) Janez FORMICA (MRAVLJA) - od 6.4.1635 dalje Mihael MELE Janez NOTRICIUS Andrej DITRIH - (3.2.1650) Luka PANGERC Blaž TERVISSER Marko Franc RUSTJA (deloval od 1683 do 12.9.1732 ) Jožef TONIG (1733) ŽUPNIKI Jožef KOCJAN (do 1786) - prvi uradno imenovani župnik Jakob MEKINDA Jožef BOŽIČ (+ 1822 v Preserju) Jakob ROŽIČ (1.5.1823 do 3.7.1861) Anton JUGOVIC Ignacij PODOBNIK (od 24.2.1863 do + 2.2.1898) dr. Ferdinand ČEKAL (od 22.8.1898 do 24.8.1902) Matija GERZIN (od 24.8.1902 do + 6.4.1918) Edvard ŠIMENC (od 15.6.1918 do 18.9.1919) Mihael PERČIČ (od 1.1.1920 do 5.5.1945 ,ko je odšel v tujino. Živel je v Madridu in tam umrl 3.6.1975) Lojze KOČAR (vodil župnijo od 30.5.1945 do 14.8.1983. V pokoju je živel na Žalostni gori pri Preserju. Umrl maja 2000) Vinko MALOVRH (od 15.8.1983 do 15.8.2000) Marko KOŠIR (od 15.8.2000 dalje) Cerkve

Na ozemlju preserske župnije je sedem cerkva: župnijska in šest podružnic.

1. ŽUPNIJSKA CERKEV SV. VIDA

Cerkev v Preserju je prvič omenjena že leta 1321, verjetno pa je obstajala že prej. Sedanja je bila sezidana v baročnem slogu leta 1711, posvetil pa jo je goriški nadškof Mihael Attems leta 1752. Kasneje so ji leta 1864 prizidali brezoviško kapelo. Cerkev so poslikali deloma Štefan Šubic, deloma Janez Šubic, veliko kupolo pa slikar TRPIN. Orgle so Milavčeve. Zelo lepi kameniti oltarji so izdelani iz podpeškega marmorja in so delo kamnoseške delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici. Cerkev je dal pozidati župnik Franc RUSTJA (župnik od 1683 - 1732).

2. PODRUŽNICA ŽALOSTNE MATERE BOŽJE NA GORI

Je znamenita Marijina božjepotna cerkev. Postavljena je bila leta 1728. Grajena je v baročnem slogu. Glavni oltar in dva stranska sta delo kiparja Mihaela Loehra iz leta 1740. V stranski kapeli stoji tudi prvotni oltar te cerkve, prišel pa je iz bistriškega kartuzijanskega samostana. Posebna znamenitost je oltar sv. JUKUNDA, na katerem je steklena krsta z okostjem nekega rimskega mučenca. Z njegovimi relikvijami so zelo povzdignili čast in pomen te cerkve. Slike v stranskih oltarjih je naslikal znani slikar Valentin Metzinger. Orgle so delo mojstra Jenka iz Šentvida, le omara je starejša. Strop nad prezbiterijem je leta 1871 poslikal Janez ŠUBIC. Okoli cerkve je obzidje s trinajstimi postajami križevega pota, štirinajsta je pri stranskem vhodu v cerkev. Verniki iz bližnje in daljne okolice radi prihajajo k Žalostni Materi Božji po tolažbo in pomoč in h križevim potom na postne nedelje, zlasti na tiho nedeljo. Glavni romarski shodi so na Tiho nedeljo, na Binkošti in na roženvensko nedeljo (prvo v oktobru). Cerkev je dal zidati župnik Franc RUSTJA (župnik od 1683 - 1732).

3. PODRUŽNA CERKEV SV. FLORJANA V KAMNIKU

Prvič se cerkev omenja leta 1526. Večkrat je bila prezidana. Sedanja stavba je iz leta 1750. Večkrat je tudi pogorela, zadnjič leta 1880. Glavni oltar je narejen v rokokojskem stilu. V njem so kipi sv. Florjana, sv. Marka in Luka, ter apostolov Simona in Juda. Stranski oltarji so iz prejšnjega stoletja, kipi, ki so starejši pa predstavljajo sv. Apolonijo, sv. Lucijo na eni strani ter sv. Barbaro in sv. Agato na drugi strani. Oltarni slike predstavljata sv. Antona Puščavnika in sv. Jakoba. Glavni slovesnosti sta na Florjanovo nedeljo (na začetku maja) in Martinovo nedeljo.

4. PODRUŽNA CERKEV SV. JOŽEFA

Hrib, na katerem stoji ta cerkev, se imenuje Mlečnik. V cerkvi je na vhodu v zvonik vklesana letnica 1657. Najbrž je bila cerkev takrat sezidana. To je bil čas, ko so zelo častili sv. Jožefa in se mu priporočali. Zato je bila ta cerkev božjepotna. Cerkev je mogočna stavba in ima tri oltarje. Menza glavnega oltarja je kamnita, nastavek pa je bogato izrezljan, žal pa so po drugi svetovni vojni več kipov pokradli. Stranska oltarja sta preprosta lesena s slikama sv. Urha in sv. Antona Padovanskega. Prvotno sta bila stranska oltarja kamnita, vendar so ju leta 1830 prenesli v župnijsko cerkev. Glavna shoda sta 19. marca (sv. Jožef, ženin Device Marije) in 1.maja (sv.Jožef-delavec).

5. PODRUŽNA CERKEV SV.ANE

Do leta 1792 je podružnica pripadala ižanski fari. Cerkev stoji na hribu tik nad Podpečjo, od kjer je prekrasen razgled po vsem ljubljanskem barju od Vrhnike do Škofljice. Zato je cerkvica priljubljen cilj mnogih domačih in okoliških romarjev in turistov. Omenja jo škof Scarlichi leta 1631 v svojem vizitacijskem zapisniku, vendar nekatere odkrite slikarije oz. ostanki fresk govorijo, da je cerkev stala na tem mestu morda že v 15. stoletju. Sedanja stavba je verjetno iz časa škofa Hrena. Med drugo svetovno vojno je bila močno poškodovana, saj so jo italijanski vojaki spremenili v vojaško postojanko, okoli nje pa napravili utrdbe in bunker. Kasneje so jo močno poškodovali tudi Nemci , ki so jo obstreljevali iz Blatne Brezovice. Leta 1968 so jo domačini obnovili, žal pa notranja obnova ni dokončana, saj je cerkev skoraj brez opreme. Glavni romarski shod je na nedeljo po sv. Ani.

6. PODRUŽNA CERKEV SV. LOVRENCA

Prva cerkev na tem mestu je bila postavljena že v 12. stoletju. Sedanjo obliko je apsida dobila v 17. stoletju, ladja pa v prejšnjem stoletju. Zvonik so sezidali okoli leta 1750. Cerkev ima samo en oltar, ki je bil napravljen leta 1841. Žal pa so zlikovci leta 1986 pokradli z njega vse kipe. Nove tri kipe (sv. Lovrenca, sv. Miklavža in sv. Karla Boromejskega ) je napravil kipar KOŠIR iz Sodražice. Glavna slovesnost je na nedeljo po sv. Lovrencu.

7. PODRUŽNA CERKEV SV. TOMAŽA NA PLANINCI

Prvič se ta cerkvica omenja leta 1332 in sicer kot lovska kapela. Torej lahko sklepamo, da je bila zidana že pred tem letom. Do leta 1942 je cerkev imela pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Apsida je bila poslikana s podobami apostolov. Leta 1942 so Italijani požgali vas Planinca in takrat je pogorela tudi cerkev. Sčasoma je zidovje začelo razpadati, le apsida je ostala neporušena. Leta 1987 so domačini začeli odstranjevati ruševine in obnavljati zidove. Leta 1989 pa je škof Kvas obnovljeno cerkev blagoslovil. V obnovljeni oltar je vzidana zapečatena škatlica, v kateri so relikvije. Škatlica je zapečatena s pečatom prvega ljubljanskega škofa Žiga Lamberga (1463-1488). V cerkvi sta dve znamenitosti: kip sv. Tomaža - delo kiparja KOŠIRJA iz Sodražice - in zvon, ki je bil ulit 1695 v Udinah, zdaj pa je žal počen. Pri sv. Tomažu sta dva shoda: na belo nedeljo (prva po Veliki noči) in na nedeljo okoli 24. septembra (obletnica blagoslovitve obnovljene cerkve).

V župniji delujejo naslednje skupine: Mladinska veroučna skupina Mešani pevski zbor Otroški pevski zbor Karitas Neokatehumenska skupnost Pomembni župljani

Župnik Franc RUSTJA ( deloval od 1683 - 1732) - je dokončal gradnjo cerkve sv.Jožefa, zgradil pa presersko župno cerkev in podružnico Žalostne Matere Božje na Žalostni gori.

Župnik ROŽIČ Jakob (deloval od leta 1823 - 1861) - zaslužen za šolstvo v Preserju. On je dal na razpolago kaplanijo za šolske potrebe.

ZAKRAJŠEK Ignac Kazimir - frančiškan - roj. 31.5.1878 v Preserju - umrl pa leta 1957 v ZDA. Bil je sloveč pridigar. Leta 1906 se je odselil v ZDA in je tam ustanavljal številne slovenske centre za oskrbo slovenskih izseljencev, med njimi v New Yorku in Clevelandu. V ta namen je tudi ustanovil Rafaelovo družbo, ki je skrbela za izseljence. Imel je svojo tiskarno in tiskal razne slovenske časopise, od katerih danes še obstaja časopis Ave Marija . Leta 1931 se je vrnil v domovino in je po načrtu arh. Plečnika zgradil prejšnjo cerkev sv. Cirila in Metoda v Bežigradu . Nato se je leta 1941 vrnil v ZDA kjer je umrl leta 1957 . Pokopan je v Lemontu pri Chicagu (slovenske Brezje) na frančiškanskem pokopališču.

Župnik Lojze KOČAR, ki je živel v naši župniji od leta 1942, je skrbel, da se je v težkih povojnih časih ohranjala TRDNA VERA in naša kulturna dediščina, zlasti cerkve. Pripravil je dva misijona (1961 in 1978). Obnovil je cerkev sv. Ane, ki je propadala zaradi vojaških posegov med drugo svetovno vojno. Nekaj let po vojni je skrbel tudi za Rakitno, ki je bila do leta 1954 brez rednega duhovnika.

Pomembni dogodki NOVE MAŠE v Preserju

Prva v tem stoletju je bila 27.7.1902. Novomašnik je bil frančiškan ZAKRAJŠEK Kazimir. Maševal je na Žalostni gori.

Naslednja nova maša je bila 29.12.1940. Novomašnik je bil SVETE Jernej iz Kamnika 79, ki je ob koncu vojne odšel v Ameriko in tam umrl 12.12.1986 v Hartville, Wyoming.

Potem je imel novo mašo 6.7.1941 na Žalostni gori DEBEVEC Stanislav iz Kamnika 50.

Zadnja nova maša je bila 2. julija 1995. Novomašnik je bil Janez ZDEŠAR iz znane Zdešarjeve družine v Podpeči. Ta nova maša je bila veliko doživetje za vse navzoče, saj so bili po prelepi novomašni slovesnosti, ki je potekala pred župnijsko cerkvijo v Preserju, vsi udeleženci pogoščeni na šolskem igrišču. Pogostitev je spremljal kulturni program.

Misijoni

Predzadnji SV.MISIJON smo imeli v župniji leta l978, vodila sta ga jezuita p. Stanko GROŠELJ in p. Pavel BERDEN.

Zadnji sv.misijon pa je bil leta 1994 od 30.4 - 8.5. Vodila sta ga jezuita p. Lojze MARKELJ in p.Tomaž PODOBNIK. Udeležba je bila kar lepa.

Drugi dogodki

Leta 1991 smo slovesno obhajali zlato mašo g. Kočarja, leta 1996 pa 55-letnico njegovega mašniškega posvečenja.

Leta 1996 smo povabili v župnijo edinega še živečega preserskega kaplana, biseromašnika g. JENKO Alojza, ki je služboval v Preserju od leta 1936 do l942, po vojni pa je emigriral v ZDA.

Številne blagoslovitve: gasilske opreme v Preserju, Kamniku in na Jezeru, blagoslovitev obnovljene ceste na Gornji Brezovici, blagoslovitve obnovljenih kapelic na Gor. in Dol. Brezovici. Tudi nekaj drugih znamenj (križev) in kapelic je bilo obnovljenih.

Med lepimi pridobitvami v župniji je prav gotovo zunanja osvetlitev cerkvice sv. Lovrenca na Jezeru in notranja osvetlitev te cerkvice ter električno zvonjenje in bitje ure.

Lokacija: