Vodstvo: Černetova 17 1000 Ljubljana Telefon: (01) 519 54 95

Biti v svetu, a ne od sveta, je ena od glavnih oznak in poslanstvo svetnih ustanov (institutov), med katere spada tudi Mala Frančiškova družina (MFD).

Začetki ustanove segajo v letu 1929, ko je učiteljica Vincencija Stroppa začutila v svojem srcu željo po globokem konteplativnem in hkrati dejavnem življenju. To svojo željo je zaupala frančiškanu p. Ireneju Mazzottiju in skupaj sta ustanovila Malo Frančiškovo družino. Z odobritvijo apostolskega sedeža je bila 18. maja 1975, v škofiji Brescia, priznana kot svetna ustanova. Z dekretom pa je 1. januarja 1983 postala papeškopravna.

Ustanovitelj MFD p. Irenej je bil zvest idealu sv. Frančiška Asiškega, poln razumevanja in ljubezni do človeka. V skupnost je vnašal duh uboštva in preprostosti, edinosti in ljubezni, ki je postajala močna vez med sestrami, razkropljenimi v svetu. Želel je, da se ta skupnost imenuje MALA FRANČIŠKOVA DRUŽINA.

"MALA, hčere moje, ker vas ponižnost dela majhne, da boste postale vredne nebeškega kraljestva, FRANČIŠKOVA, kajti ponižnost in ljubezen, bratsko združeni z uboštvom, predstavljata izrazito značilnost serafinskega očeta sv. Frančiška in DRUŽINA, ker morate doseči, da bo vladala med vami resnična, pristna, sestrinska ljubezen."

Soustanoviteljica s. Vincencija, posoda, poslušna Sv. Duhu je sestram svetal vzgled tihe navzočnosti v svetu. V njej je utelešena dobrota, potrpežljivost in zvestoba. Hrepeni po samoti in puščavi, hkrati pa jo žene neustavljiva želja, da bi objela ves svet. Zaživi posvečeno živlejnje sredi sveta, zedinjeno z Bogom v celici svoje duše. Tu postavi svoj šotor, da bi mogla v njem kliti in rasti darujoča se ljubezen. S tem plemenitim zgledom spodbuja svoje sestre. Goji globoko ljubezen do presvete Trojice. Še vedno nam govori: "Hčerke, naše življenje je v božjih rokah, po katerih prihaja milostni dar našega poklica za ves svet. Naša molitev in delo naj bo vedno v službi človeka. Čakajo nas trpeči, ubogi, vsi, ki so lačni kruha in božje ljubezni."

P. Irenej in s. Vincencija sta kot dve veliki reki, zedinjeni v ustanavljanju MFD, te nove oblike posvečenega življenja sredi sveta. Sv. Duh jo je navdihnil prav današnjemu času, 20. stoletju.

Sestre MFD se trudijo živeti duh ustanoviteljev danes. V nenehni združitvi z Bogom sestra zahrepeni, da bi v razbiti svet vnašala razumevanje, toplino, prijateljstvo, odpuščanje, tolažbo, upanje, vero, resnico, ljubezen, ... Osrečujoče je stopati v korak z otroki, mladimi, bolniki, družinami kot duhovne matere. Delujemo v domači družini, v dušnopastirski dejavnosti krajevne Cerkve (kateheza, duhovne vaje), na delovnem mestu (v šolah, bolnišnicah, podjetjih...). Medsebojna ljubezen pa je tista vez, ki nas povezuje v duhovno družino, da moremo tudi danes živeti Frančiškov duh, duh evangelija, s katerim naj bo prežeto življenje sestre MFD. Sestra pri svojem apostolatu nikoli ne nastopa osamljeno, temveč vedno v imenu skupnosti, ki jo pošilja in spremlja z molitvijo. V molitvi, božji besedi in v presveti Evharistiji črpa moč in žar za svojo delo in pričevanje.

Člani svetnih inštitutov so od Boga poklicani, da se dajo na voljo Cerkvi, vendar da še naprej živijo med svetom, kljub temu pa niso od sveta. Vcepljeni so v svet, v katerem opravljajo svoj poklic, v sebi pa živijo Bogu posvečeno življenje po navodilih svojega instituta in tako posvečujejo življenje s svojim zgledom; s svojim delovanjem opravljajo vlogo kvasa v testu.

Tako živeta posvečena svetnost - secolarita conssacrata - se uresničuje Bogu posvečeno življenje v svetu, kar je razvidno iz motu propria "Primo feliciter":

"Sveti Duh, ki neprestano poraja in prenavlja obličje zemlje... je poklical k sebi mnoge..., da bi zbrani in organizirani v svetnih institutih bili sol.... luč..., majhen toda učinkovit kvas tega sveta, kateremu ne pripadajo, v katerem pa vsekakor, po božji volji, morajo ostati.

Vse življenje članov svetnih institutov, ki je posvečeno Bogu po obljubi popolnosti, se mora spremeniti v apostolat. Ta apostolat svetnih institutov se mora zvesto opravljati ne samo v svetu, ampak tudi tako rekoč, s sredstvi sveta in zato s poklicem, dejavnostmi, oblikami, kraji, okoliščinami, ki odgovarjajo svetnim pogojem."

Apostolat članov svetnih institutov je skupaj z Bogu posvečenim življenem na osnovi treh evangelijskih svetov nedeljiva celota, tako da eno izziva drugo. Ne moremo živeti Bogu posvečenega življenja, ako se to ne izraža v apostolskih težnjah in obratno.

Apostolat svetnih institutov je apostolat v strogem pomenu besede: vnašanje Boga v življenje, prizadevanje, da se Kristus učloveči v vsakem udu skrivnostnega telesa. Prav zato morajo člani svetnih institutov živeti v svetu in v njem opravljati določen poklic, s pomočjo katerega bodo posvečevali življenje od znotraj.

Vse to zahteva od članov svetnih institutov resne in odgovorne naloge na področju njihove vzgoje, ki obsega:

* doktrinalno vzgojo, kjer je posebej poudarjena pravovernost pod vodstvom Cerkve, * človeško vzgojo, * vzgojo za apostolat.

Pri vzgoji za apostolat se posebej poudarja:

* širina, * odprtost duha, * sprejemanje dialoga, * dosledna odgovornost, * zvestoba evangelijskim načelom, * odločnost, * ljubezen in razumevanje, vendar nepopustljivost v bistvenih stvareh, * iznajdljivost pri sredstvih apostolata, * modrost in diskretnost, * ponižnost, * optimizem, * uvideti stvari, ki zedinujejo, itd.

V svetnih institutih je posebej naglašena tudi eklezialnost in pokorščina do Cerkve; dalje spoštovanje in predanost hierarhiji Cerkve.

Cerkev se zaveda pomena in važnosti svetnih instiutov na področju apostolata, zaveda se pa tudi odgovornosti, ki jo prevzemajo tisti, ki sprejmejo tak način življenja, kakor tudi občutljivosti samega poklica Bogu posvečenega življenja v svetu. Zato je Pij XII. in za njim Pavel VI. poudaril, kaj Cerkev pričakuje od svetnih institutov: resnost v vzgoji, kvalitetno rast, skrb za naraščaj.

Ena izmed značilnosti in narave svetnih institutov je nevpadljivost (diskretnost), ki je pogoj za vršitev njihovega poslanstva-poklicanosti.

Institut MFD je najmočneje zastopan v Italiji (prisoten je skoraj v vseh predelih Italije), sega pa tudi v druge evropske in zunajevropske dežele (Avstrija, Francija, Belgija, Portugalska, Španija, Malta, Hrvaška, Slovenija, Kanda, ZDA, Brazilija, Paragvaj, Čile, Kongo). Vseh sester je v institutu MFD okoli 1200.

V Sloveniji smo sestre številčno skromno zastopane. Trenutno smo štiri. Na Hrvaškem živita še dve sestri Slovenki. Hrvaška in Slovenija sestavljata eno provinco - Rijeka. Skupaj nas je 26 sester.

Naslov matične hiše: INSTITUTO SECOLARE PICCOLA FAMIGLIA FRANCESCANA CENACOLO FRANCESCANO "MARIA ASSUNTA" 25050 OME (bs) ITALIA tel. 030/652024

Lokacija: